Bršljan

Iz serije slik – Na vrtu

Na drugi strani žive meje, … na ”pravi” strani zimzelene pregrade, se razprostira vrt. Živeti med ruševinami, v ruševinah, ki so novogradnje in bodo vselej novogradnje, nekje onstran mogočega. Romantika transcendence.  Nedotaknjena od časa, nikoli pozabljena, ovekovečena v ambivalentnosti upodobitve.

Potreba po interpretaciji. Ovije se ti okoli vratu kot majhen otrok, le kako bi tako nebogljenost mogel metati s hrbta? Trpiš jo in si minevanje časa šteješ v zaslugo, …zavedajoč se, da nasprotje zanimivega ni dolgočasno, temveč nezanimivo.

Zajedanje, ki se predstavlja kot simbioza. Drevo zavito v bršljan. Nekaj tragičnega je v naši navezanosti na večnost nevidenega.

Včasih se vse skrči v en sam stavek: ”ne prepustite se omami trenutka.”