Španski bezeg

Iz serije slik – Na vrtu

Praznina. Svet, podvržen izginjanju, odpira možnost novemu. Metamorfoza kot edini način obstoja. Zvok predrugačenja slišan iz panovih piščali.

Ko Argus, utrujen od Merkurjevih brezkončnih pripovedi, nezavedajoč se leže v travo, postane žrtev kapric ”višjih sil”. Usodna nujnost, ki se prezrcali v nujnost usode. Hrepenenje večnega po vsem, kar je lepo in posledično minljivo. Kot cvet, ki ga utrgamo na vrtu, ali piščal narejena iz trstičja. Čistost lepote razprostrta med uničenjem in nastajanjem.

”In slišali so besede, ki jih je rekel:  Pan je mrtev,  Veliki Pan je mrtev.’..”