Naplavine

Iz serije slik – Sedem dni dežja

Včasih se stvari zdijo preveč očitne. Površinske. Listje na gladini vode, ki spominja na Thalesove plavajoče otoke. Arhipelag  lebdečih subjektov, upodobljen kot teater samozavedanja. Sivi oblaki na sivi podlagi. Lebdenje, stanje brez čutnega zaznavanja, ko um prosto plapola nad breznom večnosti. Dualizem brez koordinatnega sistema.

Kljub očitnosti neznano ostaja neznano. Voda, ki odteče, pa za sabo pusti samo navidezne naplavine.

Razkorak pojavnosti, kot sekundarni učinek absolutno imanentne vrzeli, v pojavnosti sami.

”Kdor drugemu jamo koplje …”